V prvem Martinčkovem večeru v tej sezoni je Ludvik Podrzavnik predstavil vzpone iz alpinističnega tabora Bezengi v Kabardino-Balkarski republiki na ruskem Kavkazu.
Odprava, ki je štela sedem članov, je bila na tem področju med 3. in 22. 7. (3 člani) /31. 7. 16 (4 člani).

Citiramo del besedila s strani AO Črnuče:

Bezengi je sicer že od nekdaj pomemben alpinistični tabor, ki vsako leto privabi alpiniste, mlade tečajnike kot tudi turiste iz vseh delov Rusije. Nad vasico se dvigajo visoke, zasnežene gore, o katerih svetovna alpinistična srenja govori z velikim spoštovanjem. Vrhovi kot so Koštantau, Dihtau, Puškin in Mižirgi, vsi presegajo višino 5000m. Nad dolgim ledenikom Bezengi, ki je še leta 1975 segal vse do baze, se proti nebu dviguje znamenita Bezengijska stena, 12 km dolg zid, v katerem izstopajo Gestola, Džangitau in Šhara. Zato ni naključje, da temu delu Kavkaza zaradi velikih objektivnih nevarnosti (predvsem številnih nevarnih serakov) pravijo »Mala Himalaja«, zimsko prečenje Bezengijske stene pa je bila tudi ena izmed nominacij za prestižno nagrado Zlati cepin 2015.

Več podrobnosti in slike v nadaljevanju. Klikni na “Preberi več>>”

Naši Slovenci so se pod Bezengijsko steno odpravili že v 60. letih prejšnjega stoletja ter nanizali vrsto zahtevnih vzponov. Ob našem prihodu, 50 let kasneje, je bilo že na prvi pogled čutiti prisotnost organizacijskega duha iz časov bivše Sovjetske zveze. Na Kavkazu namreč nihče ne more početi, kar bi se mu zljubilo. Vsak vzpon je bilo treba predhodno prijaviti pri starešini tabora in vodji svetovalne službe, 84-letnemu Juriju Saratovu, izpolniti »maršrutni list«, vodja odprave-rukovoditelj pa se je moral ob točno določenih urah javljati v bazo po radijski postaji (»Kotar, na prijome!«) . So pa v vseh teh letih odpravili » jutranje uvrščanje na zbornem mestu in pozdrav zastavi, ter preizkus sposobnosti plezanja v plezalnem vrtcu«, kar navaja Tone Škarja v knjigi “Po svoji sledi”.

Več informacij o odpravi se nahaja na strani AO Črnuče: http://www.aocrnuce.si/prispevki.php?id=1471

Prilagamo fotografije z dogodka.

Prostori MKC Radlje in poslušatelji predavanja, ki se jih je nabralo kar nekaj

Ludvik je pokazal tudi kratke video posnetke, ki so prikazovali prijetne večere v izhodiščnem taboru

"Naš" Ludvik po koncu predavanja. Martinčkove večere vedno zaključimo ob prijetnih pogovorih o "tem in onem"