Cordillera Blanca je gorska veriga v Peruju, ki je del Andov. Zavoljo svoje lepote gora in raznobarvnosti okoliške pokrajine, je cilj in želja, ter sen mnogih.
Odpravo Peru 2015, katere namen je bil tudi obeležitev že 20. obletnice Plezalnega kluba Martinček, bosta predstavila Gregor Miklavc in Igor Lauko.
KDAJ? SREDA, 2. 12. 2015, OB 19.00
KJE? MMKC Radlje ob Dravi
Organizatorji: PK Martinček, MKC Marenberški
Fijuv….kje začeti..?
No vsaj jaz sem imel po sobotni uživanciji delovno nedeljo, ki pa je minila kot bi trenil, saj so misli še vedno begale nazaj na soboto in Barnikovo strmino. Oh, ko bi tako ostalo še celi teden bi bilo super 
. Enostavno enkratno je bilo, zgoraj toplo in sončno s prekrasnim razgledom na dolino prekrito z meglo. Ko sem se spuščal v dolino in so se mi iz megle počasi izrisovale postave, ki so počasi dobivale podobo in ime, sem si mislil »To je to Barnik« .
Skratka bili smo zelo veseli ponovno videti toliko veselih obrazov, ki jim strmina, megla in hladnejše vreme v dolini ni prišlo do živega. Seveda se je bilo malo težje odločiti, kaj obleči, saj je bilo vreme na vrhu prav kičasto. Verjetno je tudi to razlog , da nismo opravili še več vzponov, saj smo se na vrhu preeedoolgoo zadrževali .
Tja.., zadrževali pa se nismo le na sončku, ampak tudi ob zelo dobro obloženi mizi v koči spodaj. 100x hvala vsem, ki ste si vzeli čas in spekli vsa ta nesramno dobra peciva in dobrote. Hvala tudi Anžetu in Janji, ki sta poskrbela, da smo se na koncu še pošteno okrepčali.
Kljub vsemu je bilo letošnje dogajanje na Barniku rekordno, tako iz vidika udeležbe, kot iz vidika doseženega:
Kar nekaj vas je bilo pod Barnikom prvič, kar nekaj vas je takih, ki ste se prvič soočili s 6 urnim priganjanjem telesa in kar nekaj vas je povratnikov. Naj kar tako ostane in naj postane nalezljivo , tako bomo čez leta lahko potegnili rezime in ugotavljali kdo se je udeležil vseh Barnikov. Jaz že sedaj vem, da bo ga. Vladica Štruc zagotovo med njimi. Ga. Vladica se je na Barnik do sedaj povzpela že več kot 2100 krat, kapo dol in še na naslednjih 2100. Skratka čestitke vsem in še enkrat hvala za družbo.
Glede dogajanja bodo največ povedale slike v galeriji, ki jo bomo sproti še dopolnili v kolikor dobimo še kakšno Vaše gradivo. Prav tako bomo veseli vaših mnenj, ki jih lahko zapišete pod objavo na naši FB strani.
Rezultate si lahko ogledate v tej preglednici.
Na tem mestu bi se zahvalil še:
Zahvala tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali izpeljati prireditev:
Odzivi udeležencev:
S svojim dosežkom sem pa tudi zelo zadovoljen, saj sem pričakoval, da me bo po treh urah pobralo (“al energija, al volja, al pa sklepi”) pa je šlo vseh 6 ur. Bilo je prvič, ne zadnjič in upam še čim večkrat.”Se vidimo naslednje leto.
Zapisal: Marko Prot
V soboto 14.11.2015 bo na in pod Barnikom spet veselo Na sporedu je namreč 6 izvedba rekreativne tekaško-pohodne prireditve 6 ur Barnika 2015. Za tiste, ki ne veste kako to poteka: skupina nasmejanih (vsaj na začetku) navdušencev se 6 ur vzpenja od dna smučišča v Vuhredu pa do vrha vzpetine Barnik. Vmes se seveda vsakič spustijo nazaj v dolino. Najboljši je tisti, ki v tem času opravi največ vzponov. Pa da se ne bo kdo prestrašil, vse skupaj je bolj zabavnega značaja, tekmovalnost ni v ospredju.
Vabljeni!
V soboto zjutraj smo se na parkirišču pred domačo Kalvarijo dobili z namenom, da se ponovno podamo v Graško pogorje. Zadnji trenutek je Matej javil, da mu sodelovanje ne bo zneslo, zato smo z Blažem in Francem ekspresno spremenili plan. Sam sem kar hitro predlagal Vigredno smer v Peci, saj sem si že lep čas želel preplezati kakšno smer v južni steni Kordeževe rame. Ekspresna vožnja do doma, malenkostna preureditev nahrbtnika, nekaj dodatne opreme in že smo hiteli proti Mežici in kasneje do zgornjega parkirišča.
Dostopili smo ekspresno, na sedlu pod vrhom pa nas je pričakal mrzel, na trenutke še kar močan veter. Vseskozi je dišalo tudi po tem, da bo steno ovila megla. Na to se nismo posebej ozirali in kar hitro zagrizli v smer. Franc je mojstrsko napeljal vse raztežaje, z Blažem pa sva mu kar uspešno sledila. Skalo sicer nekajkrat prekinejo trave, a postreže tudi z nekaj lepimi prehodi in kar konkretno izpostavljenostjo v zadnjih dveh raztežajih. Tukaj nas je zajela rahla megla, ki nas je spremljala vse do vrha stene in nato še do vrha Kordeževe glave.
Glede na podatke v vpisni knjižici se smeri letos ni lotil še nihče. Kakšna škoda, ko pa postreže s tako lepim naravnim prehodom čez južno ostenje Pece.
Nace
Pretekli vikend (natančneje v soboto) sva se z Blažem ponovno potikala po hribovjih v okolici Gradca. Izbrala sva smeri Wigl Wogl in Alte Südwest, ki sem jo poleti sicer že plezal z Rokom.
Po spletu naključij (beri drugi raztežaj sva močno zgrešila) sva kar hitro sledila novi liniji svedrovcev, ki so sproti ustvarjali imenitno linijo. Tako sva se po treh zares lepih raztežajih znašla pri vpisni skrinjici in ugotovila, da sva se v bistvu priključila precej novi smeri – “Die Pflicht der Ehemanner, (V+)”.
Ekspresno sva sestopila do zmajeve votline (več tukaj), nad katero sva preplezala še Alte Südwest. Sledil je dolg sestop, opazila sva tudi kozoroge, med njimi je bil tudi lep primerek – glej sliko spodaj.
Nace
